Najsvetlejši slovenski med izvira z Bizeljskega in Prekmurja, kjer čebele v maju nabirajo nektar iz belih akacijevih cvetov. Prozorno zlate barve s subtilnim vonjem po svežih cvetovih in nežno vaniljevo sladkobo brez grenkega priokusa. Zaradi visoke vsebnosti fruktoze in nizkega glikemičnega indeksa je primeren za sladkorne bolnike, odličen pa je tudi pri nespečnosti in prebavnih težavah.
Zgodnji poletni med iz Ribniške doline in Kočevskih gozdov. Svetlo rumene barve z mentolno noto in močnim antibakterijskim delovanjem. Naravna lekarna pri prehladu in kašlju.
Edinstven poletni med iz Bele krajine. Temno rjave barve z vonjem po kostanju, pelinu in mentolu. Izjemen za imunski sistem in pri slabokrvnosti.
Najredkejši slovenski med iz Kočevskega Roga. Temno rjave barve z zelenim odsevom. Izjemen za kašelj, bronhitis in regeneracijo po bolezni.
Kompleksen med iz Kočevskega Roga. Mešanica iglavcev in listavcev z intenzivnim gozdnim vonjem. Odličen za regeneracijo in nosečnice.
Spomladanski zaklad z Dolenjskih travnikov. Zlato rumene barve s prijetnim cvetličnim vonjem. Univerzalen med za vso družino.
Vse, kar morate vedeti o sortnem slovenskem medu.
Akacijev med je najprimernejši za otroke – je najsvetlejši, z nežnim okusom brez grenčice in počasno kristalizacijo. Otroci mlajši od 1 leta medu ne smejo uživati.
Nektarni med (akacijev, lipov, cvetlični) čebele pridelajo iz cvetnega nektarja. Manini med (hojev, gozdni) pa iz medene rose – sladkih izločkov listnih uši ali rastlin na raznih drevesih. Manini medovi so bogatejši z minerali.
Hojev med vsebuje največ mineralnih snovi (železo, kalij, kalcij, magnezij, fosfor, mangan, cink, baker, selen). Sledi mu kostanjev med z lipo in gozdni med. Nektarni medovi (akacija, lipa) imajo manj mineralov.
Monosortni med je pridelan z ene prevladujoče rastlinske vrste – npr. akacijev med iz akacijevih nasadov. Zagotavlja ga prevozno čebelarstvo: čebele odpeljemo točno takrat, ko cveti ena vrsta rastline. Na ta način je med čistejši in ima prepoznavne lastnosti te rastline.
